Znanost v Silicijevi Dolini

Silicijeva dolina ni le center za podjetja, ampak tudi znanosti in izobraževanja. Obiskali smo dve znameniti univerzi v Silicijevi dolini, Berkeley in Stanford.

Berkeley je javna univerza, kljub temu pa sodi med najboljše v ZDA. Sprejel nas je Gregorij Kurillo, Slovenec, ki je diplomiral na Fakulteti za elektrotehniko, sedaj pa je kot asistent in raziskovalec zaposlen na univerzi Berkeley. Deluje v laboratoriju za “tele-immersion”, kjer se ukvarjajo s komunikacijo preko avatarjev v 3D prostoru. Predstavil nam je svoje delo in projekte laboratorija, testirali pa smo tudi sistem, ki pomaga ljudem pri pravilni vadbi. Obisku je sledil sprehod po kampusu, povzpeli smo se tudi na stolp ter si z višine ogledali celoten kampus. Tik pred našim odhodom se je nebo razjasnilo in kampus je kar zaživel.

Na poti domov smo se zapeljali po Bay Bridgu, največjem mostu v San Franciscu. Čakalo nas je pakiranje in načrtovanje nadaljnje poti, saj se kmalu odpravljamo iz Silicijeve doline proti narodnim parkom.

Naslednji dan nas je čakal ogled stanfordskega linearnega pospeševalnika (SLAC) in same univerze. Stanfordski pospeševalnik je najdaljši linearni pospeševalnik na svetu, v dolžino meri 2 milji oz. 3.2 kilometra. Za primerjavo, pospeševalnik Large Hadron Collider v CERN-U je krožni, dolg pa je 27km. Prijazni vodič Eduardo nam je predstavil projekte SLAC-a, del centra pa smo si lahko ogledali tudi od blizu. Videli smo klistrone, ki se uporabljajo za pospeševanje delcev in detektor trkalnika, ki pa ni več v uporabi. SLAC je odprta ustanova, na voljo vsem, ki si želijo tu opravljati poskuse. V primeru, da je vaš projekt odobren, je potrebno na izvedbo čakati približno 8 mesecev. Vsi projekti so javni in dostopni, v centru ne izvajajo nobenih skrivnih eksperimentov. Center je bil ustanovljen leta 1962, z namenom raziskovanja trkov različnih delcev, danes pa raziskujejo predvsem rentgenske žarke, ki se pojavijo, ko se tok delcev ukrivi.

Popoldne je sledil ogled univerze. Stanford je privatna univerza. Šolnina znaša 40000$ letno, vsako leto pa od 35000 prijavljenih sprejmejo približno 5%. Kampus je izredno lep in prostoren. S Stanforda je prišlo veliko kasnejših izumiteljev in podjetnikov, ki so nato del denarja vložili nazaj v univerzo, s tem pa okrepili sodelovanje med univerzo in industrijo. Primer takšne zgodbe sta ustanovitelja HP-ja in ustanovitelja Googla.

Na univerzi nas je sprejel Andrej Krevl, ki je zaposlen v laboratoriju pri še enem Slovencu, profesorju Juretu Leskovcu. Andrej je študiral na fakulteti za računalništvo in informatiko v Ljubljani, tudi sam pa se je leta 2004 udeležil podobne ekskurzije po ZDA kot mi sedaj. Predstavil nam je projekte laboratorija, najbolj zanimiv se nam je zdel projekt, kjer spremljajo vedenje uporabnikov foruma o pivu. Pogovor je potekal v sproščenem ozračju, na kratko pa sta se nam pridružila tudi Jure Leskovec in še en Slovenec v laboratoriju, Rok. Izvedeli smo veliko novih, koristnih in zanimivih informacij. Zanimivo je predvsem to, da profesorji pri izpitih niso v predavalnicah. Vpis na univerzo je zahteven, zato študentje raje ne tvegajo goljufanja, saj bi to pomenilo izključitev ter jim onemogočilo nadaljnje študiranje tudi na drugih univerzah.