Zgodovina Silicijeve doline

Dan smo začeli z obiskom dveh Slovencev, ki sta pustila velik pečat v Silicijevi dolini. France Rode in Zvonko Fazarinc sta kljub starosti še vedno zelo zgovorna in vitalna. Povedala sta nam, kako sta začela in kako je izgledala Silicijeva dolina ob njunem začetku. V dolino sta prišla v začetku 60-ih ter se kmalu zaposlila v podjetju HP. Takrat je Silicijeva dolina obsegala le manjši del v Palo Altu, danes pa se razprostira okoli celotnega San Francico Baya. Zvonko Fazarinc je delal v HP-jevih laboratorijih, ukvarjal se je z razvojem merilnih inštrumentov, sodeloval pa je tudi pri razvoju prvega sistema GPS.

Kasneje je postal vodja enega izmed laboratorijev, predaval pa je tudi na Stanfordu. Še danes piše strokovne članke. France Rode je prišel v HP nekaj let prej, v podjetju pa je slovel kot človek, ki je znal napravam dati možgane. Sodeloval je pri razvoju prvega žepnega kalkulatorja, naredil pa je tudi prve RFID naprave. To tehnologijo uporabljajo Urbana kartice, ki se uporabljajo v ljubljanskem mestnem potniškem prometu. Gospoda sta polna zanimivih zgodbic in naš obisk je hitro minil. Oba sta prepričana, da smo Slovenci sposobni ljudje, ki lahko uspemo v svetu, žal pa stvari pri nas še niso najbolje urejene. Gospod Rode se je ponudil, da nas zapelje po Silicijevi dolini, tako smo si od zunaj ogledali sedež podjetja HP, poslopje, kjer je on včasih delal, zapeljali pa smo se tudi mimo HP Garage oz. garaže, kjer se je začela zgodba Silicijeve doline. Tu sta Bill Hewlett in Dave Packard izdelala svojo prvo napravo, ki je predstavljala prve zametke podjetja Hewlett-Packard. Hišo so pred kratkim obnovili, a je za javnost zaprta, ogled pa je možen le preko vez.

Popoldne smo si ogledali še Intelov muzej, ki se nahaja na sedežu samega podjetja. Muzej je moderno zasnovan, vsebine si lahko ogledamo tudi na številnih na dotik občutljivih zaslonih. Izredno hitro govoreči vodič nam je predstavil začetke Intela in razvoja integriranih vezij in procesorjev. Ogledali smo si kratko animacijo, ki je pokazala, zakaj je silicij najprimernejši element za izdelavo integriranih vezij. Predstavili so nam tudi postopek pridobivanja silicija in kako iz silicija nato naredimo integrirano vezje. Del muzeja je posvečen tudi ustanoviteljema Intela, Robertu Noycu in Gordonu Mooru. Vsi študentje elektrotehnike verjetno poznamo slavni Moorov zakon, ki govori, da se bo vsake dve leti podvojilo število tranzistorjev na integriranem vezju.

In še nasvet Roberta Noyca: Ne bodi obremenjen s preteklostjo. Pojdi in stori nekaj čudovitega! (Dont be encumbered by history. Go off and do something wonderful!)