Podzemlje New Yorka

Sij nešteto svetil Las Vegasa smo si še zadnjič ogledali skozi okno Boeinga 737, ko so nas njegovi motorji potisnili proti New Yorku. Leteli smo proti vzhodu preko 3 časovnih pasov, kar je pomenilo, da nam je noč zelo hitro minila. Vzleteli smo namreč zvečer in po štirih urah leta pristali zjutraj na sosednji obali.

Prvi izziv v New Yorku nam je predstavljal prihod v hotel. Na letališču so nam ponujal prevoz za 16$ na osebo, kar se nam je zdelo preveč. Odločili smo se za cenejšo različico in se spopadli s podzemno železnico, in to v najslabšem položaju – s kovčki, nahrbtniki, prenosniki… po štiri urni noči. Izbrati med 24 progami ni lahka malica. Izbrali smo pot brez prestopanja, ki pa nas ni pripeljala pred hotel, ampak smo morali še malo pešačiti.

Zgodovina njujorškega subwaya sega v leto 1869. Dolžina celotnega omrežja podzemne železnice je 1355 km, kar je 3,4 % poti okoli ekvatorja, oziroma 0,35 % poti od zemlje do lune. Vagoni se napajajo preko tretjega tira v katerem je 625 voltov enosmerne napetosti.

Stacionirali smo se v okrožju Little Italy, ki je zelo dobro izhodišče za dostop do vseh točk zanimanja (points of interest). Že prvi dan v New Yorku smo si ogledali bejzbolsko tekmo med New York Yankees in Baltmore Orioles. Na celotni tekmi nam je bil najbolj impresiven Yankee Stadion, nahaja se v Bronxu in sprejme dobrih 50.000 ljudi. Sama tekme nam je bila precej nezanimiva, saj je v njej veliko premorov in lahko traja tudi več kot 3 ure. Mi smo obupali po dveh urah in treh hot dog-ih. Po naših opažanjih povprečni Američan tekmo gleda 40 % časa, od teh je samo 5 % navijanja. Ostanek časa nameni svojim primarnim potrebam.

Drugi dan smo se podali v Downtown. Sam izraz naj bi pomenil center mesta in naj bi izhajal ravno iz New Yorka, kjer se center mesta geografsko gledano nahaja v spodnjem delu Manhattna. Ogledali smo si spomenik Ground zero, ki je posvečen žrtvam napada na WTC 11. septembra 2001. Na tlorisu, kjer sta stali stolpnici svetovnega trgovskega centra so naredili dva velika bazena in v njun rob vgravirali imena vseh žrtev napada. Model spomenika so izbrali preko javnega natečaja, na katerega se je prijavilo 5200 ljudi s svojimi idejami. Za vstop na področje spomenika, smo bili deležni varnostnih pregledov kakršnih smo vajeni na letališčih.

Za konec sončnega dneva smo se sprehodili preko Brooklynskega mosta, ki povezuje Manhattan z Brooklynom. Končan je bil leta 1883 in je bil takrat najdaljši viseči most na svetu. Bil je tudi prvi most v katerem so uporabili tehnologijo jekla (do takrat so uporabljali navadno železo). Na Brooklynskem koncu mosta nas je v večernih urah pričakal lep pogled na spodnji del Manhattna.