LOTP: The return of the park

Danes nas je čakal le en park in veliko veliko vožnje. Pot do parka naravnih lokov, angleško arches, je bila dolga, popestrila pa jo je izjemna panoramska vožnja. Videli smo pašnike, zasnežena gorovja in gozdove ter ob poti znak, ki je voznike opozarjal na park Capitol Reef. Seveda smo z veseljem izkoristili priložnost ter se zapeljali skozi ozko sotesko, ki jo je izdolbla reka. Najbolj nas je navdušil zaključek poti, kjer se je odprl lep pogled na visoke in strme stene soteske. Poslikali smo vse zanimive stvari, tudi nas s platnom, in se odpravili naprej proti parku Arches. Tik pred parkom pa nas je presenetilo manjše parkirišče, polno avtomobilov in ljudi. Premamila nas je radovednost in odločili smo se preveriti, kaj je pritegnilo toliko ljudi. Del pobočja je bil prekrit z drobnim rdečim peskom, kot nalašč primernim za tek ali pohod v klanec. Kot pravi športniki smo rekli »Challenge accepted« ter se pognali v tek. Kaj kmalu smo ugotovili, predvsem pisec tega bloga, da naloga ni tako lahka, kot je izgledala na prvi pogled in dol smo se vrnili zadihani in prepoteni. Po krajšem odmoru smo le prispeli do cilja. Pričakal nas je park, vreden dolge vožnje. Sredi kamenja in grmičevja so se vzpenjale kamnite rdeče strukture,  vse skupaj pa so dopolnili še sončno modro nebo, beli oblaki in zasnežene gore v ozadju. Zapeljali smo se po parku ter se sprehodili do 5 različnih lokov in prav vsak je bil nekaj posebnega. Uživali smo v fotografiranju, nekateri pa tudi v plezanju.

Naslednji dan se je naša sreča z vremenom obrnila. Pričakalo nas je oblačno jutro, ki se je kaj kmalu spremenilo v deževen dan. V park naravnih mostov smo še vstopili v suhem vremenu, zapustili pa smo ga v pravem nalivu. Tik pred dežjem se nam je uspelo po ozki potki spustiti 122 metrov nižje do mosta Kachina, nato pa še ravno pravi čas prisepeti do informacijskega centra. Čas smo si krajšali z ogledom kratkega filma in pogovorom z rangerjem, ker pa ni kazalo, da bo dež prenehal, smo se kmalu odpravili naprej.

Sledila je pot skozi Monument Valley proti mestu Page. Dolina se nahaja na območju rezervata Indijancev Navajo, zato tudi ne sodi pod NPS (National Parks Service). Na dnu ravne doline so posejani številni kamniti obeliski različnih oblik. Žal sta dež in peščena nevihta popolnoma uničila ogled doline, vidljivost je bila na trenutke manj kot 10 metrov. Vseeno smo se, ko je dež na kratko prenehal, prepričali, da je dolina vredna ogleda in da lahko objokujemo zamujeno priložnost.

Pozno popoldne smo le prispeli v Page. Po nasvetu rangerja iz parka naravnih mostov smo si ogledali bližnji okljuk reke Colorado. Ob sončnem zahodu nas je pričakal izjemen pogled na Horseshoe Bend, kot ga imenujejo Američani. Med rdečimi stenami kanjona, ki jih je še dodatno obarvalo zahajajoče sonce, se je počasi vila reka Colorado, modre barve, obdana z zelenim obrežjem. Še enkrat smo se prepričali, da nekaterih prizorov fotoaparat ne more primerno zajeti. Po sončnem zahodu smo se odpravili nazaj v motel, večer pa izkoristili za sproščanje v bližnjem bowling klubu.